Ko smo pri nas doma prvič kupili radio, sem bila zelo srečna, da lahko iz te male 'čarobne škatle' slišim tako lepe zvoke glasbe in za tisti čas hite, ki jih še danes radi poslušamo. A,glej! Znanost je napredovala in dobili smo tudi televizor. Še vedno belo črna tehnika, a vendar nekaj zanimivega, drugačnega. Preko teh novitet sem spoznala mnoge države, navade ljudi, pesmi, šport...pa tudi vremenska napoved ni manjkala. Bilo nam je lepo.
Od tedaj je preteklo že mnogo let in ljudje so si izmislili drugačen, sodoben in bolj učinkovit sistem komunikacije. Ta novost se imenuje RAČUNALNIK. V samem začetku nisem imela posebnega interesa, mislim celo, da sem se ga malo bala. Kako se ne bi? Rekli so, da so to naše nove roke, oči in ušesa. Ta strah je bil upravičen in zakaj? Zato, ker je bila zame to neka prazna, hladna naprava, neuporabna, če je ne znaš 'nahraniti' in z njo komunicirati.
Da bi to znala, se moram učiti in strokovno izpopolnjevati na urah računalništva. Naš Simon dobro pozna 'dušo' računalnika in nam potrpežljivo razlaga, kako ta sistem deluje, da ga bomo znali uporabljati. Sedaj vem, da mi pomeni okno v svet, zato ga jaz želim voditi s svojim znanjem, od njega pa pričakujem, da mi bo dal tisto, kar si želim. In kaj si želim?
Da postane moj vodič in to zato, ker mi to zmoremo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar