Slovo sošolca in prijatelja - MARIJAN GOLEC

ŽALOSTNA VEST 

V SREDO 23. 04. 2014. JE UMRL NAŠ SOŠOLEC MARIJAN GOLEC.

POGREB BO V SOBOTO 26. 04. 2013. OB 11.00 URI NA DOLU PRI HRASTNIKU. 

Težko je, ko ne greš na pogreb prijatelja-sošolca s katerim si se kar nekaj let družil. Tesno ti je v srcu. Izbereš drugo pot, ki je že začrtana. A tudi na tej poti steče pogovor o njegovem večnem odhodu. V mislih, ki begajo sem in tja, med pohorskimi gozdovi in pokopališčem, kjer odhaja za vedno naš prijatelj-sošolec. Spomin se vrne v preteklost našega skupnega druženja. Veliko šolskih ur smo presedeli skupaj, se šalili, drug drugemu potožili in moram rečt, res smo se razumeli in bili prijetna skupina. Potem pa kar iznenada-bolezen. Najprej, sedaj že pokojni Bojan. Praznina, ki je nastala še vedno ostaja. Za njim pa Marjan. Vse se je zgodilo v slabem letu. Kar ne moreš verjeti, da je res. Človek nekako obstane, kot bi se čas ustavil. Ostaneš brez besed. Zaveš se minljivosti življenja. 
Ura je 11. Zasliši se zborovska pesem, ki je donela po pohorskih gozdovih. Moje misli pa so bile na pokopališču. K meni pristopi sošolec in reče:"A veš, sedajle pa odhaja na zadnjo pot". Prikimam in rečem: " A tudi ti si v mislih tam, kot jaz?" In prikima. Molče stojiva in poslušava pesem.
Zapeta pesem v poklon padlim borcem je tudi v poklon najinemu sošolcu, ki naju je njegov odhod ves čas spremljal v mislih. Pogrešali ga bomo. 

Če živimo v ljubezni do bližnjih, jih nikoli ne izgubimo, ker ta seže v večnost...

MANJA, ISKRENO SOŽALJE ob izgubi moža, očeta in nam dragega prijatelja.

Danes sem tu...

zahvalil se bom soncu za nov dan...

zahvalil se bom, ker sem obdan

s tvojo ljubeznijo, s tvojim nasmehom...

Poklonil ti bom...

včerajšnje skrite misli,

odete v sladek oblak,

da bo tvoj nasmeh večen,

da bo jutrišnji dan srečen...

In takrat, ko odidem,

ne žaluj za menoj...

ker veš jaz bil sem in..bom le tvoj...

Ker ti prideš za mano...

kot angel jutrišnjih sanj...

bom spet plesal s tabo...

in vstalo bo sonce...in spet bo nov dan...

V globoki tišini, ki človeka celostno zajame, ostane ta sam s seboj. Spomini večno žive v nas.